Priporočila za upravljanje viskodebelnih sadovnjakov v Halozah

Sajenje sadnega drevja - ekstenzivni  travniški sadovnjaki

Ob sajenju sadnega drevja se moramo najprej odločiti za primerno lego, kjer bomo posadili sadno drevo. Za sadilno mesto izberemo nekoliko nagnjeno  lego na primerno globokih tleh (vsaj 50-60 cm). Izogibamo se sajenja sadnih dreves v  dolini, tako zaradi možnosti višje podtalnice, kot tudi večje verjetnosti za spomladansko in zimsko pozebo.

V primeru sajenja sadnih sadik cepljenih na sejance le to pomeni da bo sadno drevo veliko in temu primerne morajo biti tudi  razdalje sajenja. Pri obnovi travniških sadovnjakov so te dimenzije najmanj 8m x 8 m do 10m x 10m. Tako se od  objektov odmaknemo za  8-10 metrov  in od robov parcele vsaj za 4-5 metrov. Pred sajenjem opravimo razmero sadilnih razdalj nasada in označimo lokacijo sadilne jame.

Sadilne razdalje in odmik od objektov in sosednjih parcel

Sadilno jamo je priporočljivo izkopati vsaj v velikosti  1 meter krat 1 meter  do globine vsaj 60 cm. Pri tem pazimo,  da zgornjo rodovitno plast do globine 20- 30 cm  izkopljemo in nasujemo  ob jami. Rodovitna prst v naravi nastaja s preperevanjem – trohnenjem  organskih ostankov (ostanki rastlin in organizmov).   Spodnjo plast od 30 do 60 cm pognojimo s primerno količino  preperelega gnoja ali komposta in prekopljemo do globine 60 cm.

Izkop sadilne jame

Načeloma je primernejše sajenje v jeseni, saj se preko zime sadika že dobro vkorenini in spomladi takoj prične z rastjo. Je pa v pozni jeseni (novembra) težje najti  vremensko primerne dneve, ko je zemljišče primerno za sajenje. V izkopano jamo po zgoraj navedenih navodilih zabijemo oporni kol, ki je od mesta sadike oddaljen 10 cm.  Tik pred sajenje pregledamo  sadiko  in odrežemo poškodovane korenine in korenine namočimo v kalež, ki smo ga pripravili iz mešanice svežega govejega blata, vode in zemlje.  Ob sadilni kol postavimo sadiko in pri tem  pod korenine nasujemo toliko zemlje,  da je sadika posajena tako kot je bila v drevesnici. Cepljeno mesto mora biti vsaj 10 – 15 cm nad zemljo. V kolikor sadimo v mrežo,  ki sadiko ščiti pred voluharjem,  je potrebno sadiko postaviti v mrežo in jo zasuti s primerno sipko zemljo in nato dokončno namestiti zaščitno mrežo. Posebej pozorni moramo biti na globino sajenja, da sadike ne posadimo pregloboko.  Pri sajenju pazimo,  da  korenine sadike vedno prekrijemo s rodovitno zemljo, dobro zahodimo in  šele na to dodamo preperel gnoj ali kompost. Nato skoraj do konca zasujemo sadilno jamo.  Posajeno sadiko temeljito zalijemo  (vsaj 10 – 20 l vode) in jo do konca zasujemo s sipko zemljo.

Sajenje

Vzgojna  rez  sadik  sadnega  drevja  za  vzpostavitev  visokodebelnega travniškega sadovnjaka

Pri posajenih sadikah je treba že drugo leto začeti z vzgojno rezjo in oblikovanjem krošnje oblikovati v visokodebelna drevesa.  V zimskem mirovanju dreves je potrebno opraviti zimsko rez, najprimernejši čas obrezovanja pečkarjev (hruška, jablana, nešpelja in skorš) in koščičarjev (sliva, češnja) je januarja in meseca februarja. Kasneje v času brstenja sredi marca sledi še odstranjevanje stranskih brstov. Za koščičarje (slive, češnje)  je pomembno, da jih obrezujemo v suhem vremenu. Orehe obrezujemo v mesecu avgustu.

Oblikovanje sadik v prvih treh letih
Višina debla na visokodebelnih travniških sadovnjakih je 1,5 m, lahko tudi višje, odvisno od tega, katere domače živali se pasejo ali zadržujejo pod drevesi.

Nižje sadike, obraščene ali neobraščene
V prvih treh letih bo prišlo deblo na višino prvih ogrodnih vej. Sadikam, ki še niso dosegle želene višine debla (npr. 1,5 m), jim v času zimskega mirovanja (januarja  in februarja) vse stranske veje odrežemo tik ob deblu. Če ima sadika več vrhov, se odločimo samo za enega, in sicer izbiramo tako, da sadiko ravnamo. Izbrani enoletni poganjek v vrhu prikrajšamo vsaj za 30 % prirastka. V času brstenja (marec) na vrhu sadike pustimo samo zgornja dva brsta. Vse ostale pod njima pa odstranimo se do tal. Brste čistimo čez celo leto oz. ne dovolimo da zrastejo stranske veje, ker jih še ne želimo, saj so v nižjem položaju prvih ogrodnih vej.

Višje obraščene sadike
Če imamo sadiko visoko 2 m in več, jo prikrajšamo na višini debla. V času brstenja pustimo zgornja dva brsta ter odstranimo 3 do 4 brste pod njima. Nižje pustimo 5-6 brstov, iz katerih pričakujemo, da se razvijejo prve ogrodne veje.
Ko imamo sadiko, ki ima že nastavljene prve ogrodne veje, se odločimo za 3 do 5 enakomerno razporejenih stranskih poganjkov in jih enako prikrajšamo za 30 %. Obtežimo jih in jih tako upognemo navzdol, vendar ne več kot pod kotom 45. Raje pustimo malo višje, recimo pod kotom 50–55.

Kasneje, v času brstenja, na vseh vejah ponovimo odstranjevanje stranskih brstov, in sicer tako, da zgornji brst ostane, odstranimo pa 3 do 4 brste pod njim.

Vzgojna rez visokodebelnega sadovnjaka

Navodila za sajenje visokodebelnih dreves (.pdf)

Vzgojna rez sadik sadnega drevja za vzpostavitev visokodebelnega travniškega sadovnjaka (.pdf)

Priporočene sorte visokodebelnih sadnih dreves za suha travišča v Halozah (.pdf)

Jablanove sorte travniških sadovnjakov (Boštjan Godec) (.pdf)

Tehnološka navodila za ekološko pridelavo sadja (.pdf)

Nujni ukrepi v travniških sadovnjakih (.pdf)